sobota, 28. april 2012

Kaj prinaša virtualizacija aplikacij

1.) Povzetek

Razvoj interneta in svetovnega spleta ima velik vpliv na razvoj računalniških in komunikacijskih tehnologij. Pri tem niso nobena izjema računalniške arhitekture. V objavi so na kratko predstavljene računalniške arhitekture skozi čas, predstavljena je arhitektura lahkih odjemalcev, komunikacijski protokoli. Glavni namen objave je prikazati pozitivne učinke arhitekture na okolje, ki jih je nedvomno prinesel razvoj interneta in računalniških arhitektur.  Govorimo o tako imenovanem "Green IT-ju" ali zelenem IT-ju. V drugem delu  je prikazana stroškovna učinkovitost arhitekture, prednosti pri vzdrževanju sistemov, stroškovna učinkovitost, dostopnost aplikacij.

2.) Uvod

Računalniki in računalniška omrežja sta prinesla rojstvo interneta. Sledil je bliskovit razvoj računalništva kot celote. Časovno so se razvijala tudi računalniška omrežja, oblikovale so se računalniške arhitekture. Z naraščanjem procesorske moči se je obdelava poslovne logike selila iz "main frame" računalnikov na namizne računalnike. Najbolj se je uveljavila tako imenovana arhitektura strežnik-odjemalec, ki je na široko uporabljena tudi v današnjih časih. Z dostopnostjo računalnikov in široke rabe tako za zasebne namene, kot za poslovno rabo je ekspotencialno naraščalo tudi število osebnih računalnikov. Vse to pa je privedlo do velike porabe električne energije, ki predstavlja globalni problem. Dodaten problem, ki se je sočasno pojavil v velikih podjetjih, ustanovah pa je predvsem drago vzdrževanje aplikacij na velikem številu računalnikov.
Rešitev za omenjene probleme je pojav lahkih odjemalcev oziroma izpeljanka arhitekture strežnik-odjemalec, ki se jo v današnjih časih na veliko poslužujejo velika podjetja, ustanove in podobne institucije. V  teh primerih govorimo o pojavu privatnih oblakov.

2.1 Metode dela

Pri pripravi te objave smo preučili domačo in tujo literaturo, ki smo jo pridobili na svetovnem spletu. Uporabili smo tehnike naprednega spletnega iskanja. Poiskali smo nekaj aktualnih študij na temo lahkih odjemalcev. Pri objavi rezultatov smo uporabili rezultate iz obstoječih dostopnih študij.Za iskanje literature je bil uporabljen spletni iskalnik Google. Za video prispevke smo uporabili portal Youtube. Temo smo konceptualno razdelali na več sklopov. Pri tem govorimo o tako imenovanem iskanju v širino. Vsako od predstavljenih problematik pa smo dodatno raziskali v globino. 

2.2 Cilji

Namen in cilj objave je prikazati pozitivne učinke računalniške arhitekture lahkih odjemalcev, ki jo je nedvomno prinesel razvoj interneta in svetovnega spleta. Največji poudarek gre na zmanjšanje porabe električne energije, ki predstavlja globalni problem. Govorimo o tako imenovanem zelenem IT-ju ali "Green IT-ju". Z objavo smo želeli dokazati, da pravilna izbira računalniške arhitekture lahko drastično pripomore k zniževanju  stroškov v podjetjih, olajša delo ter pripomore k odpravljanju globalnih problemov, kot je zmanjševanje porabe električne energije.

3. Raziskava

Da bi lažje razumeli obravnavano problematiko računalniških arhitektur je potrebno najprej na kratko predstaviti računalniške arhitekture skozi čas.

1.) Obdobje "mainframe" računalnikov.  
Mainframe računalnik je predstavljal velik centralni računalnik, do  katerega so uporabniki dostopali s tako imenovanimi "neumnimi" terminali (internet 1). Potrebe po združevanju računalnikov so privedla do pojava računalniških omrežij. Začeli so nastajati omrežni strežniki. Razvoj je privedel do nove arhitekture,  imenovane strežnik-odjemalec (Horvat 2002, str. 3-5)
2.) Strežnik-odjemalec
V kolikor so strežniki, ki so se začeli pojavljati v obdobju "mainframe" računalnikov služili bolj ali manj kot datotečni strežniki, ki so služili za shranjevanje skupnih podatkov in aplikacij, se strežniki v arhitekturi strežnik-odjemalec uporabljajo delno za procesiranje podatkov. Arhitektura se danes uporablja v širokem obsegu.  Strežnik skrbi za urejanje, procesiranje in posredovanje podatkov odjemalcem. Večina poslovne logike pa se  izvajala na odjemalcih. Za nemoteno in časovno sprejemljivo izvajanje je potrebno imeti dovolj zmogljiv odjemalec-klient. Govorimo o tako imenovanih "FAT" klientih, "debelih" odjemalcih oziroma klasičnih PC-jih. v praksi obstajajo številne izvedbe arhitekture strežnik odjemalec. Najbolj zanima arhitektura, ki se pojavlja danes in predstavlja privatni oblak, pa je arhitektura tako imenovanih lahkih odjemalcev (Horvat 2002, str. 6-7)
3.) Lahki odjemalci (Thin clients)
Arhitektura lahkih odjemalcev v globalnem pomeni 3 slojno arhitekturo odjemalec-strežnik, kjer se med  med podatkovnim strežnikom in odjemalcem doda še aplikacijski strežnik, ki skrbi za izvajanje aplikacijske
logike. To je model, kjer se urejanje, obdelava in posredovanje podatkov izvaja na podatkovnih strežnikih, aplikacijska logika pa se izvaja na enem ali večih aplikacijskih strežnikih (Internet 2). Odjemalec skrbi večinoma za predstavitveni del (zaslonske slike) in določeno (omejeno) izvajanje aplikacijske logike. Take odjemalce imenujemo lahke odjemalce (angl. thin clients).

Slika 1: Tipična tri slojna arhitektura lahkih odjemalcev (internet 3) 

Protokoli

V okolju lahkih odjemalcev se uporabljajo različni protokoli za predstavitveni nivo. Naj naštejemo nekaj najbolj prepoznavnih:

Najbolj zanimiv protokol v okolju lahkih odjemalcev je protokol ICA (Independent Computing Architecture). Bistvena prednost protokola je možnost izvajanja iste aplikacije na različnih operacijskih sistemih. Protokol razdeli aplikacijsko logiko in uporabniški vmesnik. Preko omrežja potujejo le signali tipkovnice, miške in podatki za obnovitev ekrana. Uporabniki imajo občutek, da delajo z lokalno nameščeno lokalno aplikacijo, čeprav se ta lahko izvaja na oddaljenem strežniku. Primer uporabe prikazuje naslednji video:
                                 
Video 1: How Citrix XenApps works (Internet 11)

ICA funkcionalnost 

ICA protokol je namenjen hitremu prikazovanju okenskega okolja preko LAN,
WAN ali komutiranih omrežij in tako zmanjševanju omrežnega prometa. Omogoča 
prenos uporabniškega vmesnika Windows aplikacij preko ozkopasovnih povezav.
ICA je robusten in nadgradljiv protokol, ki vsebuje definicije za naslednje možnosti :
prikaz besedila preko celotnega ekrana (Dos emulacija),
grafično prikazovanje okenskih aplikacij,
vhod tipkovnice in miške,
nadzor seje,
okvirjanje za asinhrone povezave,
odkrivanje napak in odpravljanje napak,
enkripcija,
kompresijske zanke, preusmeritev datotečnega sistema,
preusmeritev tiskanja,
več splošnih navideznih kanalov,
izreži in prilepi preko strežnikov (Copy – Paste),
preusmeritev komunikacijskih vrat (Horvat 2002, str. 21-26). 
Robustnost protokola prikazuje tudi naslednji video

Video 2: Protokol ICA VS RDP (Internet 12)

Zakaj lahki odjemalci?

Lahki odjemalci (angl. Thin clients) so enostavni računalniki namenjeni za izvajanje aplikacij iz centralnega serverja. V današnjih časih se za lahke odjemalce uporablja tudi izraz "cloud client". Če pogledamo na hitro, ni navzven nobene razlike, razen v dimenzijah v primerjavi s klasičnimi namiznimi računalniki. Lahki odjemalci v današnjih časih so v velikostih ohišja CD ali DVD medijev, brez vrtljivih delov.
Slika 2: Lahki odjemalec (Internet 13)

Uporabljajo in prikazujejo enako namizje kot navadni osebni računalniki. Imajo enake uporabniške vmesnike kot so monitor, miška, tipkovnica in mrežna povezava. Bistvena razlika med "fat" klientom (debeli odjemalec) in lahkim "thin" klientom je procesorska moč in nižja zmogljivost pomnilnika. Končna uporabniška izkušnja pa ostaja nespremenjena.
Obstaja veliko prednosti lahkih odjemalcev, na njihova poglavitna prednost pa je, da stanejo manj kot navadni osebni računalniki, ob tem pa nudijo še večje prihranke, kot če uporabljajo klasično arhitekturo strežnik-odjemalec.
Predstavitev lahkega klienta Wyse Z Class


Video 3: Predstavitev lahkega odjemalca (Internet 14)

Uporaba lahkih odjemalcev zmanjšuje potrebo po uporabi pasovne širine v omrežju, saj gre večinoma za prenos slike in zvoka iz oddaljenega namizja. Potrebo po pasovni širini ob uporabi različnih aplikacij prikazuje naslednji video


Video 4: Poraba pasovne širine (Internet 15)

Lahki odjemalci - prispevek k zmanjševanju energije

Poraba energije je glavni problem večine podjetij in svetovnega prebivalstva na sploh kot celote. V podjetjih predstavlja poraba energije bistveni del stroškov oziroma bistveni del skupnih stroškov računalniške opreme v njeni življenjski dobi. Govorimo o TCO stroških (total cost of ownership ). V velikih organizacijah, z velikim številom osebnih računalnikov je zelo pomemben vsak watt porabljenje energije. V teh primerih se lahki odjemalci izkažejo kot odlična rešitev. Porabe energije se po navadi niti ne zavedamo, kadar gre za majhno število osebnih računalnikov. V nadaljevanju je izvzet primer porabe osebnih računalnikov in primerjava z lahkimi odjemalci iz študije fakultete Ghent. Študija je objavljena v dokumentu energetska učinkovitost lahkih klientov (Veercken W., Deboosere L., Simoens P., Vermeulen B. in ostali, 2009).

Povprečno porabo električne moči namiznih in prenosnih računalnikov opredeljuje naslednji graf
Slika 3: Povprečna poraba namiznega računalnika (Veercken W., Deboosere L., Simoens P., Vermeulen B. in ostali 2009, str.4)

V kolikor primerjamo zahtevano moč lahkih odjemalcev različnih proizvajalec, se že na grobo vidi, do kako velikih razlik prihaja. Razlike so že pri samih modelih različnih proizvajalcev. V skupno oceno stroškov je potrebno vključiti tudi nabavno ceno klientov in narediti izračun ali bistveno dražji klient z nižjo porabo opraviči svojo ceno s prihrankom na energiji skozi svojo življenjsko dobo.

Slika 4: Povprečna poraba lahkih odjemalcev (Veercken W., Deboosere L., Simoens P., Vermeulen B. in ostali 2009, str.5)

Zanimiva je tudi primerjava kolikšen del energije se porabi na določenem sklopu. V zakup je potrebno vzeti, da je za aplikativni del obdelave, ki se v primeru lahkih odjemalcev izvaja na strežnikih potrebno imeti na razpolago dovolj veliko procesorsko moč. Procesorska moč pa v praksi pomeni električno energijo.
Slika 5: Primerjava porabe - različne tipi mrežnih povezav (Veercken W., Deboosere L., Simoens P., Vermeulen B. in ostali 2009, str.7)
Pri vpeljevanju lahkih klientov je potrebno vzeti v zakup postavitve aplikacij na samih serverjih. Jedro porabe električne energije predstavljajo ravno serverji, ki zahtevajo pravilno postavitev in konfiguracijo, sicer prednosti lahkih klientov hitro preidejo v slabosti. Do izraza pridejo velike porabe energije, počasna odzivnost sistema, potrebe po hlajenju serverjev in podobni problemi. Na povprečnem serverju se lahko izvaja od 200 do 600 uporabniških sej, odvisno od zahtevnosti seje (primer: Število sej si najlažje predstavljamo glede na zahtevnost seje. Ni enako, če uporabnik izvaja  za pisarniške programe ali za zahtevne grafične programe. Število uporabnik na sever se je zaradi vse bolj zahtevnih uporabnikov in posledično vse bolj zahtevnih aplikacij zmanjšalo iz povprečnih 35 na 20 uporabnikov na server (Weidner E. 2008, str. 22-28). To potrjuje tudi izvedena študija Enviromental Comparison of the Relavance of PC and Thin Client desktop Equiment for the Climate  (Weidner E., 2008) .
Problem, ki se pojavlja je razpoložljiv spomin in ne sama procesorska moč, kar v današnjih časih omejuje število uporabnikov na server. naslednji graf prikazuje razpoložljiv spomin pri dnevni obremenitvi serverja.
Slika 6: Zahteve po delovnem spominu ( Weidner E. 2008, str. 28)
Serverji v povprečju porabijo čez dan do 370W električne moči za svoje delovanje. Skozi 24 urni cikel se številka giblje v povprečju 247W. Tipično dnevno porabo prikazuje spodnji graf.

Slika 7: Zahteve po delovnem spominu ( Weidner E. 2008, str. 61)

Okoljska ozaveščenost, uporaba lahkih odjemalcev

Tipično vprašanje, ki se poraja je Kje so pozitivni učinki uporabe lahkih odjemalcev za podjetja? Jasno je, da v podjetju ne merimo porabe električne energije posameznega računalnika. Ravno to je osrednji problem, saj se ne zavedamo teže porabe, ki lahko privede ob velikem številu računalnikov do astronomskih   zneskov. Električna energija postaja globalni problem, saj so viri za proizvodnjo električne energije čedalje bolj omejeni. Obenem pa postaja globalni problem izpustov CO2 v ozračje in globalno segrevanje. Uporaba lahkih klientov zmanjšuje globalno porabo električne energije in zmanjšuje izpuste CO2. Z uporabo lahkih odjemalcev se poraba električne energije v organizacijah in podjetjih lahko zmanjša do 85% (Anderson C., Greenberg S. 2002, str. 6). Najbolj zgovorne so naslednje številke.

Tabela 1: Primerjava porab (   Anderson C., Greenberg S. 2002,  str. 5)
V kolikor se omejimo izpuste CO2 v ozračje in naredimo primerjavo med namiznim računalnikom in lahkih klientom pridemo do naslednjih rezultatov:
Slika 8: primerjava izpustov CO2 v 5 letih ( Weidner E. 2008, str. 71)
Izračun za srednje veliko podjetje

Izračun pokaže, da v podjetju z 300 namiznimi računalniki zmanjšamo izpuste CO2 za 148 ton v petih letih, ob predpostavki, da se 75% računalnikov nadomesti z lahkimi klienti. Za občutek lahko povemo, da bi z avtomobilom Golf 1.9 TDI, 90PS dosegli enake izpuste emisije pri prevoženih 1.093.000 km. Zemljo bi lahko obkrožili 27 krat. Izračuni za veliko podjetje so veliko bolj impresivni in so predstavljeni v nadaljevanju  ( Weidner E. 2008, str. 72)

Izračun za  veliko podjetje
Veliko podjetje, ki uporablja 10 000 računalnikov ob predpostavki, da nadomesti 75% vseh namiznih računalnikov z lahkimi klienti, lahko zmanjša izpuste CO2 v petih letih za 4.923ton! Tovrstne izpuste CO2 bi dosegli ob uporabi 364 zgoraj omenjenih avtomobilov ob predpostavki, da naredimo na leto 20 000km ( Weidner E. 2008, str. 72).

Slika 9: Logotip, razmišljaj zeleno ( Internet 16) 

Primer uporabe lakih odjemalcev v praksi

Izobraževalni nameni:


Video 5: Uporaba lahkih odjemalcev, šola Vestby-Norveška (Internet 17)


Video 6: Cambodia, projekt vzpostavitve računalniškega laboratorija (Internet 18)


Miti in resnica o virtualizaciji aplikacij


Pregovor pravi, da je navada železna srajca in ljudje smo navajeni, da imamo vse aplikacije nameščene lokalno na svojih napravah. Prehod na virtualizacijo aplikacij SaaS (ang. Software as a Service), katerih smo vajeni imeti pri sebi, zahteva določene miselne premike in rojeva mite katere je potrebno preseči in ugotoviti dejansko situacijo. To je najlažje izvedljivo tako, da se naredi študije dosedanjih implementacij. Eno od takih raziskav je opravil gigant EMC in je pokazala zanimive rezultete vidne na spodnji sliki.  



 Slika 10: Miti in resnica o virtualizaciji aplikacij (Internet 19).

Stroškovna plat virtualizacije aplikacij

Stroškovna plat je ena od najpomembnejših, ko govorimo o smiselnosti SaaS. Vse aktivnosti, ki se tičejo vpeljave, vzdrževanja, izobraževanja, licenc ter funcionalnosti SaaS se odražajo v ekonomski valuti. Na tem mestu je pomembno, da prepoznamo tako neposredne kot tudi posredne stroške npr. stroške izgubljene priložnosti. 
Analizo, ki so jo opravili pri Microsoftu in je zajela 45 študij primerov in 6 nivojev stroškov, je pokazala kakšni so povprečni prihranki na PC v tipičnem podjetju. Glede na podrobne študije stroškov je analiza pokazala potencial za prihranke pri upravljanju aplikacij: 50-98% pri delu IT (kar v povprečju predstavlja 5-10% vsega IT dela); 75-100% aplikacijsko povezanega "helpdeska" in pomoči uporabnikom (15-20% vse podpore); 0-10% pri licencah in 20-25% pri posrednih stroških (čas nedejavnosti, popravila in inštalacije).  Spodnja slika prikazuje graf kjer so predstavljeni možni prihranki za običajno podjetje. Ti prihranki v seštevku skepaj znašajo 280$ na posamezen PC v kar so všteti neposredni stroški (ang. Hard Cost) v višini 156$ ter posredni stroški (ang. Soft Cost) v višini 125$.

 
Slika 11: Sestava prihrankov (Microsoft 2009).

Ker so prihranki in koristi SaaS odvisne od več faktorjev v podjetju in v načinu njegove implementacije ponudniki takih storitev ponujajo kalkulator za informativen izračun prihrankov:

Performance in razpoložljivost


Pri virtualizaciji alikacij, se v nasprotju s prepričanjem splošne javnosti, lahko pohitrijo performance za izvajanje aplikacij. Do tega lahko pride zato, ker se aplikacije izvajajo na namenskih strežnikih, ki imajo večjo procesorsko moč, ki jo lahko tudi razporejajo glede na potrebe in zahteve, ki jih prejemajo. To ima za posledico tudi večjo utilizacijo strojnih resursov (in vseh ostalih koristi, ki jih ta prinaša) (Microsoft 2009).

Ker SaaS princip stoji na mrežnih povezavah ni odveč omeniti, da med njima obstaja enosmerna odvisnost. SaaS aplikacije ne morejo delovati, če ni povezave med odjemalcem in ponudnikom storitve. Ta odvisnost je še večja pri javnih ponudnikih SaaS storitev do katerih imamo le internetno povezavo in smo odvisni od dostopa do spleta in širine internetne povezave. Ta odvisnost se nekoliko zmanjša pri uporabi privatnega oblaka kjer se uporaljajo LAN povezave, ki so praviloma hitrejše in bolj zanesljive. 

Vse to nas privede do vprašanja stopnje razpoložljivosti viratualiziranih aplikacij. Razpoložljivost se v modelu SaaS močno poveča. Do tega povečanja prihaja zaradi manjšega Downtime-a in manjšega števila nenapovedanih prekinitev. Hitrejši so tudi RTO (ang. Return to Operation) časi ker je lažje zagotoviti delovanje po hujši napaki (Internet 19).



Distribuiranje virtualnih aplikacij


Nekatere organizacije še dandanes velike distribucije izvajajo po načinu "sneakers and screwdrivers". To v najprimitivnejšem primeru pomeni da IT oseba hodi od PC-ja do PC-ja in namešča aplikacije. Nadgradnja tega so avtomatizirane distribucije, ki se izvedejo avtomatsko na zahtevo uporabnika ali skrbnika aplikacije (ITT). Težava nastane tudi pri tem načinu, namreč za vsak scenarij namestitve se je treba izdatno pripraviti. osnovni koraki pri avtomatski distribuciji so (v vrstnem redu kot si v dejansko sledijo):
  1. Planiranje - določitev katere aplikacije PC potrebuje
  2. Kreiranje inštalacijskega paketa
  3. Testiranje medsebojnega vpliva in odnosa aplikacij
  4. Obveščnje uporabnikov
  5. Nameščanje (restartanje)
  6. Validacija namestitve
  7. Dokončanje podrobnosti in inštalacija na nestandardne naprave
  8. Spremljanje novih distribucij
Pri distribuciji aplikacij, ki so virtualizirane se postopki poenostavijo in pohitrijo. Primerjava je prikazana na sliki 22. To poenostavitev omogoča sama arhitektura SaaS, ki določa, da se aplikacije izvajajo in hranijo na enem mestu preko uporabniških odjemalcev na uporabniški strani.



Slika 12: Primerjava procesov distribucije programske opreme (Microsoft 2009).

Na sliki 23 je predstavjena arhitektura, ki jo za virtualiziranje uporablja Microsoft App-V. Pri tem načino, kot je to značino za SaaS rešitve obstaja le ena instanca programa, ki jo je potrebno posodaljati in testirati, kar močno pohitri in olajša upravljanje in s tem tudi zmanjša TCO (angl. TotalCost of Ownership) stroške .


Slika 13: Primer virtualizacije aplikacij z uporabo Microsoft App-V (Microsoft 2009).
 

4.) Ugotovitve

Arhitektura lahkih odjemalcev predstavlja izvrstno rešitev za podjetja, ustanove in različne organizacije. Rešitev nudi vzpostavitev privatnega oblaka. Aplikacije so dosegljive od koder koli, kdaj koli. Arhitektura nudi velike prihranke na porabi električne energije, in sicer do 85% v primerjavi s klasično arhitekturo strežnik odjemalec. Pri tem je potrebno poudariti, da arhitektura neposredno prispeva k zmanjševanju izpustov CO2. Rešitev se izkaže za izvrstno na področju izobraževanja. V objavi je predstavljen prispevek na področju izobraževanja v manj razvitih državah v katerih ni razpolago dovolj električne energije. S pomočjo rešitve lahkih odjemalcev so zagotovili računalniško učilnico z minimalno porabo energije, ki nudi osnovne pogoje za izobraževalni proces.

Virtualizacija aplikacij se prav tako dobro obnese z vidika menedžiranja in TCO. Dosedanje implementacije virtualizacije aplikacij so pokazale pozitivne učinke za poslovanje in omogočajo večjo fleksibilnost podjetjem. Vse našteto tako podjetju prinaša dodatno konkurenčno prednost neposlovnim uporabnikom pa bolj enostavno in cenejšo uporabo aplikacij.

5.) Literatura

Anderson C., Greenberg S. (2002): A Comparison of Thin Clients and PCs, Wise Tehnology. Dostopno preko: http://www.athena.dk/files/UserDir/Documents/energy_study.pdf (7.5.2012)

Horvat, G. (2002): Analiza uporabe lahkih odjemalcev na primeru projekta Financial Times Palms-Asia, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana. Dostopno preko:  http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/Horvat67.pdf (12.5.2012).

Internet 1: http://en.wikipedia.org/wiki/Mainframe_computer (2.5.2012)

Internet 2: http://en.wikipedia.org/wiki/Thin_client (3.5.2012)

Internet 3: http://www.compuinfosystems.com/?p=31 (3.5.2012)

Internet 4: http://en.wikipedia.org/wiki/Appliance_Link_Protocol (3.5.2012)

Internet 5: http://en.wikipedia.org/wiki/Citrix_ICA (3.5.2012)

Internet 6http://en.wikipedia.org/wiki/Network_File_System_%28protocol%29

Internet 7: http://en.wikipedia.org/wiki/Remote_Desktop_Protocol (3.5.2012)

Internet 8: http://en.wikipedia.org/wiki/Secure_Shell (4.5.2012)

Internet 9: http://en.wikipedia.org/wiki/Virtual_Network_Computing (4.5.2012)

Internet 10: http://en.wikipedia.org/wiki/X11(4.5.2012)

Internet 11: http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=mpdUDUVMNKM (4.5.2012)

Internet 12: http://www.youtube.com/watch?v=_RMTM7vaMnI&feature=player_embedded (4.5.2012)

Internet 13:http://www.argecy.com/index.php?pfile=MT1500g_MT1550g_MT1560g.html (4.5.2012)

Internet 14: http://www.youtube.com/watch?v=D8_d0tyN0BY&feature=player_embedded (5.5.2012)

Internet 15: http://www.youtube.com/watch?v=9kuTZ7ZhFbo&feature=player_embedded (12.5.2012)




Veercken W., Deboosere L., Simoens P., Vermeulen B. in ostali (2009): Energy Efficiency in Thin Client Solutions, Ghent University, Department of Information Technology. Dostopno preko: http://www.greengrids.org/presentations/03_vereecken.pdf (6.5.2012)


Weidner E. (2008): Enviromental Comparison of the Relavance of PC and Thin Client desktop Equiment for the Climate, Fraunhofer Institute for Environmental, Safety and Energy Technology UMSICHT. Dostopno preko: http://it.umsicht.fraunhofer.de/TCecology/docs/TCecology2008_en.pdf (6.5.2012)

 










Avtor ob Ni komentarjev:
Naročite se na: Objave (Atom)